Andrej Žnidarčič                                              Zadnja osvežitev: 4. julij 2025       > ŠAHOVSKI UTRIP

FRAGMENTI

 

* Ne skrbi - Dont wory - Ne brini - Non preocuparti

 

Z nekaterimi ljudmi, ki jih dovolj poznam, me kar zmrazi pogovarjati se o kakšni kočljivi stvari, ker mi bodo zanesljivo servirali besedno zvezo "ne skrbi". Na prvi pogled je videti kot ena od mnogih fraz, ki jih ljudje uporabljamo v vsakdanji življenjski praksi. Da se je ta zveza tako uveljavila, je v veliki meri kriv vpliv ameriških filmov, ki so vsi do zadnjega nasilni in kjer so tovrstne fraze odraz njihove kavbojske psihologije. A dobro vemo, vsi neameričani sovražijo Ameriko in Američane, toda vsi so odvisniki Holywooda. To je verjetno največje protislovje v človeški zgodovini. Čeprav to besedno zvezo sami ne razumejo v njenem polnem pomenu, realizirana v našem okolju ni nedolžna. Za svojo so jo vzeli prav določeni ljudje, ki subtilnost razumejo na samosvoj način. Predvsem odraža strah pred najmanjšo kritiko. Takšni ljudje sami sebe razumejo kot sonca, okrog katerih krožijo planeti in lune, in ta Luč ne želi biti z ničemer omadeževana. Vse njihovo je preveličano. Globoko v njih, morda še sami tega ne zaznavajo jasno, je prepričanje, da vsi mislimo samo na njih in v tem smislu skrbimo za njihove velike in majhne probleme. Mar ne vemo, da je njihova intimnost nedotakljiva? Kaj se tako nesramno vtikamo vanje? Tukaj je meja! Seveda se jim ne sanja, kako prozorni so in da je s prostim očesom viden užitek, da se ukvarjamo z njimi. Mene ta njihov "ne skrbi", ki je prevečkrat izrečen prepotentno ali vsaj do kraja neuvidevno, moti, čeprav jih imam psihološko razdelane kot otroške sestavljenke. Zaradi manj iritantne komunikacije med ljudmi bi jih rad odvadil izgovarjanja te fraze po nemarnem.  Ljudje nismo sonca, če pa je kdo, smo sonca vsi. Vsi smo bodisi sonca bodisi planeti ali pa kaj tretjega. Moč v nas se spreminja iz trenutka v trenutek, zdaj smo močni zdaj šibki. Skrb se vedno giblje v sorazmerju od močnega k šibkemu. Nemočen otrok je močnejši kot njegov oče, ko se ta z nekom po neumnem sporeče ali celo stepe. Skrb je v tem trenutku v močnejšem delu celote, torej v otroku. Skrb je v polni meri upravičena takrat, ko nekdo ve, da je sam ali nekdo drug izpostavljen nasilju (v vseh možnih niansah). Skrb je v vsem svojem obsegu stvar srca. Je torej molitev, ta pa nas vedno presega.